SLO      ENG      DE      ITL   Domov    Vizitka    Kontaktni podatki    Lokacija  
  SOBE/PRENOČIŠČA   gostišče jeršin   gostišče jeršin  
   
DOMOV
PRENOČIŠČA
GOSTILNA
VINSKA KARTA
MENI
ZNAMENITOSTI

Parkirno mesto za vozila     Garaža za motorje     Ljubezensko gnezdo    

 
       
  GOSTILNA / RESTAVRACIJA
Vinska karta
     
             
  Garaža za motorje
Ljubezensko gnezdo
Parkirno mesto za vozila
 

Domov | ZNAMENITOSTI

ZNAMENITOSTI

- Rimska utrdba na Lanišču
- Vojni muzej Logatec
- Napoleonov drevored
- Planinsko polje
- Cerkniško jezero
- Postojnska jama in Predjamski grad
- Rakov Škocjan in Škocjanske jame
- Ljubljana
- Vrhnika in Bistra
- Idrija in rudnik živega srebra

 

Vir: arhiv PŠJ,
avtor fotografij: Borut Lozej.

Rimska utrdba na lanišču

Rimski obrambni zid z utrdbo se nahaja na Lanišču nad Kalcami, na zahodnem robu planote Hrušica. Zid z utrdbo si je gotovo vredno ogledati, saj je edini primer rekonstruiranega poznoantičnega obrambnega sistema v Sloveniji. Dostop do Lanišča je mogoč iz smeri Logatec – Kalce – Hrušica. Rimski obrambni zid z utrdbo je na prostem, zato je ogled možen kadarkoli.

Lanišče

Ime kraja Logatec je povzeto po rimskem Longaticumu, naselitev Logatca pa lahko postavimo že pred rimsko-antično dobo. Staroselci so bili pleme Tavriskov, ki so poseljevali osrednjo Slovenijo s središčem na Vrhniki. Zaradi odkritja zlata na Tavriščanskem ozemlju so Rimljani zlomili oblast Tavriskov in Noriki, ki so postali rimski zavezniki, so naselili to ozemlje vse do Postojnskih vrat. Ker je skozi Logatec vodila rimska cesta iz Emone proti Ogleju, je bilo naselje pomembna postojanka.

V času preseljevanja narodov v 4. in 5. stoletju, so notranja nesoglasja in vdori barbarov začeli ogrožati rimski imperij. Zahodno-rimska vlada je začela graditi obrambni zid na alpski verigi od Ligurnije do Kvarnerja. Logatec je stal ob glavni cesti in je bil zaprt s tremi zaporednimi sklopi: vrhniškim, z zidom na območju kraja Gruden blizu Kalc in obrambnim pasom na območju postaje Hrušica (Ad Pirum). Od sredine 6. stoletja pa se je začelo poslovanjanje Balkanskega polotoka, nove domovine južnih Slovanov in za Logatec se domneva, da je rimski naselbini neposredno sledila slovanska. Struktura prebivalstva je bila večinoma kmečka. Zemlja, ki so jo obdelovali kmetje, ponavadi ni bila v njihovi lasti, temveč je bila last zemljiških gospodov-zakupnikov, ki niso živeli v samem kraju, njihovi podrejeni pa so skrbeli za njihovo posest. Logaško posestvo je od začetka 15. stoletja spadalo v sklop deželno knežjega posestva na Kranjskem in je z njim upravljal vicedom.

Vojni muzej Logatec

V vojnem muzeju v Logatcu se lahko seznanite z vojno in vojaško zgodovino Slovencev in slovenskega ozemlja od najzgodnejših obdobij – prazgodovine, antike in srednjega veka – pa do novejše in sodobne zgodovine – 1. in 2. svetovne vojne, vojne za samostojno Slovenijo in razvoj nove slovenske vojske.

Dobrodošli v Vojnem muzeju Logatec, glede na prostor enem izmed manjših muzejev, po bogastvu vojaških predmetov pa skoraj gotovo med najbogatejšimi v Sloveniji. Razstavljeno gradivo predstavlja vojno in vojaško zgodovino Slovencev in našega ozemlja od kamnitih sekir, bronaste, železne in antične dobe skozi srednji vek, prvo in drugo svetovno vojno vse do nove slovenske vojske in vojne za samostojno Slovenijo leta 1991.

Najstarejša doba je med drugim predstavljena s kamnito puščico in sekiro ter delom jelenovega rogovja z enega izmed kolišč na Ljubljanskem barju. Lepa je zbirka rimskih sekir in drugih predmetov, ki so bili najdeni na Hrušici. Med njimi je posebnost naličnik rimske čelade. Najlepši del srednjeveške zbirke so štirje pravi viteški meči in čelada križarskega bojevnika iz 11. ali 12. stoletja. Iz 19. stoletja je zelo lep bronast kip Napoleona in več krogel francoskih vojakov iz bitke pri Razdrtem leta 1809. V zbirki je skupno 161 sabelj, okoli 30 pušk, tudi francoska kremenjača, ki smo jo posodili za snemanje filma o Prešernu.
Napoleonov drevored

1900 metrov dolg Napoleonov drevored ob stari cesti, ki vodi iz Logatca proti Vrhniki, sestavlja 290 lip in lipovcev. Drevored, ki je danes eden najdaljših in najbolj znanih obcestnih drevoredov v Sloveniji, je bil zasnovan že v času Ilirskih provinc.

Nekaj zanimivega lahko najdete tudi na spletnem mestu občine Logatec

Planinsko polje

avtom pa se lahko iz Gostišča Jeršin v Logatcu podate na številne in zanimive izlete. Na poti iz Logatca proti Postojni si lahko ogledate vedno čarobno Planinsko polje s Planinsko jamo, Postojnsko jamo, Črno jamo in Predjamski grad. Če boste pot nadaljevali proti Divači, vam priporočamo ogled Škocjanskih jam in Lipice.
 

Planinsko polje je vredno ogleda, saj je eno najbolj tipičnih kraških polj. Po polju teče reka Unica, ki ob obilnejšem deževju (predvsem spomladi in jeseni) poplavi celotno polje. Reka Unica na Planinskem polju je dobro poznana ribičem, saj v Unici živijo številne vrste rib. Karte za ribolov na reki Unici bo kmalu možno kupiti pri nas v Gostišču Jeršin. Reka Unica pride na plano v Planinski jami, ki leži pod 65 m visoko pečino na JZ delu Planinskega polja. Posebnost Planinske jame, ki sodi med najdaljše slovenske jame, je sotočje rek Pivke in Raka.

Cerkniško jezero

Cerkniško jezero je s 26 km2 največje jezero v Sloveniji  in največje presihajoče jezero v Evropi. 'Presihajoče'  poenostavljeno pomeni, da se Cerkniško polje sezonsko napolni z vodo in spremeni v jezero. To se navadno zgodi ob jesenskem deževju ter spomladi ob taljenju snega, kotanja pa se sprazni maja ali junija ter občasno tudi pozimi. Ob deževju se jezero napolni v približno treh dneh, ob suši pa izgine v treh ali štirih tednih. Vendar pa se jezero ne napolni in ne presiha vedno po ustaljenem vzorcu.

Postojnska jama in Predjamski grad

Postojnska jama je ena najbolj obiskanih turističnih znamenitosti na svetu in v Evropi. Postojnska jama slovi kot zibelka biološke vede o življenju živali v podzemlju – med njimi je v jami endemit človeška ribica. Poleg podzemnih živali lahko v jami preprosto uživate v vožnji na turističnem vlaku in opazujete čudesa kraške narave. Za turistični obisk je odprto 5,3 km jame. Temperatura v jami je med 8 in 10° C, zato se toplo oblecite.

Če želite občutiti utrip srednjeveškega življenja na gradu, vam priporočamo obisk Predjamskega gradu, ki stoji približno 12 km SZ od Postojne. Grad stoji na visoki previsni steni, ki je prava paša za oči, ravno tako pa je ogleda vredna tudi muzejska zbirka in srednjeveška orožarna.
Rakov Škocjan in Škocjanske jame

Med Cerkniškim in Planinskim poljem leži slikovita kraška dolina Rakov Škocjan. Dolina je nastala tako, da sta se združili zatrepna in slepa dolina. To pomeni, da ima ta rečna dolina na eni strani izvire in na drugi odtočni strani ponore - dolina s kraškim dotokom in kraškim odtokom. V zgornjem zatrepnem delu doline, že v udornicah Zelških jam je Mali naravni most, približno 2,5 km nizvodno ob reki Rak pa še Veliki naravni most. Reka Rak izvira iz Zelških jam oz. iz udornic, ki so nastale po zrušitvi jamskega stropa. Rakov Škocjan je od leta 1949 zavarovan kot krajinski park in skozenj vodi z izobraževalnimi tablami zelo lepo označena naravoslovna učna pot - žal samo v slovenskem jeziku. Dolina je dobila ime po cerkvi sv. Kancijana, katere ostaline so pri Velikem naravnem mostu.

Škocjanske jame so edinstven naravni pojav, ki od leta 1986 sodijo v svetovno dediščino. V jami lahko občudujete zanimive kapniške oblike, živali, slapove in še mnoge druge znamenitosti.

Ljubljana

Ljubljana je glavno in največje mesto  Slovenije, kjer so še danes ohranjeni sledovi zgodovine, med njimi zapuščina stare rimske Emone in srednjeveško jedro s srednjeveškim gradom. Močan arhitekturni pečat pa je pustil svetovno znan arhitekt Jože Plečnik. Ljubljana in okolica je najboljše izhodišče za odkrivanje Slovenije, ker lahko v enem dnevu obiščete obalo ali visokogorje, ter izkusite sredozemsko, alpsko in celinsko podnebje.

Vrhnika in Bistra

Občina Vrhnika je od Logatca oddaljena le 10km in leži na zahodnem robu Ljubljanskega barja. Nastanek in razvoj tega kraja je tesno povezan z reko Ljubljanico, ki izvira iz enajstih kraških izvirov in je predstavljala plovno pot že Grkom, Keltom, Rimljanom,..  Nedaleč od Vrhnike pa se nahaja naselje Bistra, kjer stoji kartuzijanski samostan. Bistra je sedež Tehniškega muzeja Slovenije, kjer imajo stalne zbirke s področij kot so vodni pogoni, lesarstvo, lov, ribolov, tekstil, elektrika, promet, kmetijstvo in tiskarstvo.

Močilnik tako Mali kot Veliki sta izvir Male Ljubljanice, ki se po 1300 m združi z Veliko Ljubljanico. Od sotočja naprej teče reka pod vsem znanim imenom Ljubljanica. Vode v Močilnik pritečejo s Planinskega in Logaškega Polja. Okrog Velikega Močilnika je speljana kratka sprehajalna pot, mimo Malega Močilnika pa vodi asfaltirana cesta.

Idrija in rudnik živega srebra

Idrija je mesto v vzhodno Sloveniji,ki je najbolj znana po rudniku živega srebrna in idrijskih čipkah. Idrijski rudnik živega srebra je eden najstarejših rudnikov v Evropi saj so na tem območju nepretrgoma pridobivali živo srebro vse od leta 1490. Čeprav rudišče še ni izčrpano, so zaradi ekonomskih razlogov  začasno prekinili proizvodnjo. Leta 1986 je bil sprejet sklep o dokončnem prenehanju proizvodnje rude in postopnem zapiranju rudnika. Zaradi specifičnih geomehanskih pogojev bo del rudišča ostal odprt in ga bo treba vzdrževati še naprej. Odprt ostaja tudi del, ki je preurejen v turistični rudnik. Idrijska čipka je zvrst klekljane čipke čipka, ki jo že stoletja izdelujejo v Idriji, in je pomemben del slovenske kulturne dediščine. Svoje ime je dobila po mestu Idrija, glavnem in najstarejšem slovenskem čipkarskem središču.

 

ZADNJA NOVICA

Delovni čas

PONEDELJEK                        od  16.00  do 21 00

TOREK                                  od  16.00  do 21 00

SREDA                                  od  16.00  do 21 00

ČETRTEK                             od  16.00  do 21 00

PETEK                                    od16.00  do 21 00

SOBOTA                                od16.00  do 21 00

NEDELJA                             od  16.00  do 21 00

 

 

 

OBVESTILO

 

Obveščamo, da imamo v soboto in nedeljo za vas pripravljena kosila in večerje. 

Rezervacije sprejemamo na elektronski naslov gostišča Jeršin. 

 

 

 
             
  zastonj WiFi   KOORDINATE GARMIN:
N 45°55.096'   E 014°13.813'

Vse pravice pridržane © 1997 - 2017 Bojan JERŠIN s.p.
Izdelava On-line rešitve, postavitev in gostovanje
Prolog d.o.o., Logatec  |  Tržaška cesta 114, si - 1370 Logatec

  Gostišče JERŠIN
Cankarjeva cesta 1,
1370 Logatec, EU - sLOVEnija
+ 386 1 756 41 13
+ 386 41 406 447